Pot v šolo
Šolski okoliš, prevoz in varna pot
Šolski okoliš je zelo velik, saj prihajajo učenci iz KS Izlake, KS Mlinše-Kolovrat, KS Šentgotard, nekaj učencev pa obiskuje našo šolo tudi iz KS Čemšenik ter vasi Limovce in Zaplanina. Zaradi tako obsežnega okoliša imamo na naši šoli 245 vozačev (68 %). S področja Kandrš in Vidrge se učenci vozijo na podružnično šolo z avtobusom. Učenci iz Raven in Peških Kandrš se do šole pripeljejo s kombijem, ostali hodijo peš. Učenci matične šole, ki so od šole oddaljeni več kot 4 kilometre, imajo zagotovljen brezplačen prevoz v šolo in iz nje.
Šolska prometna služba
Tudi v tem šolskem letu v organizaciji s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Zagorje ob Savi izvajamo aktivnosti šolske prometne službe. Temeljno vodilo je zaščita naših otrok na poti v šolo in na poti domov ter predvsem varnost na avtobusnih postajah. Varovanje izvajamo na najbolj kritičnih mestih pri matični in podružnični šoli (pričetek in zaključek šolskega leta).
Naša velika želja je, da bi varovali otroke vse šolske dni v letu. Zato si želimo, da bi se vrste naših prostovoljcev, »šolskih prometnikov« pomnožile in bi s tem lahko varovali naše otroke skozi celo šolsko leto.
Kdo je lahko prostovoljni pripadnik Šolske prometne službe? Vsak, ki ima željo po plemenitem delu varovanja otrok in je star najmanj 21 let (starši, stari starši …). Šola organizira uvajanje prostovoljcev. Delo Šolske prometne službe ima pravno podlago v 91. členu ZVCP.
Šolski prometniki imajo pomembno pooblastilo, da na varen način ustavijo vozila in prekinejo prometni tok, ter omogočijo otrokom varno prečkanje ceste. Označeni so z jopičem signalno rumene barve, opremljeni pa so s prenosnim znakom Ustavi!. Kadar je promet gost, ga šolska prometnika ustavita z nekoliko poševno spuščenim znakom. Šele takrat, ko vsa vozila ustavijo, stopita na prehod za pešce in omogočita otrokom / pešcem varen prehod.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu republike Slovenije opozarja
– Otroci in mladostniki sodelujejo v cestnem prometu v različnih vlogah, kot pešci, kolesarji, potniki v osebnih avtomobilih in avtobusih, kasneje kot vozniki koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Vsako sodelovanje v prometu zahteva vsak trenutek od njih in drugih udeležencev posebno skrb in pozornost.
– Varnost v prometu ni le enkraten nasvet ali opozorilo, pomeni način življenja. Šola in starši s svojim ravnanjem in zgledom ter prometno vzgojo skupaj oblikujejo varne oblike ravnanja v prometu.
– Starši skupaj z otrokom načrtujejo pot v šolo. Vedno izberejo najvarnejšo pot in ne najkrajšo. Otroka je potrebno naučiti varno hoditi po teh poteh, varno prečkati ceste in križišča. Mlajši otroci potrebujejo zlasti pri prečkanju pomoč starejših.
– Za otroke, ki so stari manj kot 7 let, je potrebno zagotoviti spremstvo osebe, ki je starejša od 10 let.
– Da bodo ostali udeleženci v prometu pozorni na vaše otroke, naj imajo, posebej ob slabši vidljivosti, oblečena svetla oblačila, pripeto kresničko ali drugo svetlobno znamenje. Voznik namreč ponoči ali v mraku temno oblečenega pešca opazi na 26 metrov, svetlo oblečenega pešca na 38 metrov in pešca s kresničko na 136 metrov.
– Otroci morajo ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, nositi odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2.
– Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje nositi poleg odsevnika iz prejšnjega odstavka tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu.
– Vedno hodimo po pločniku. Če cesta nima pločnikov, hodimo po levi strani, ker na tak način vidimo vozilo in se mu lahko pravočasno umaknemo.
– Otroci, ki jih vozimo v osebnih avtomobilih, morajo biti, glede na njihovo starost in višino, zavarovani z otroškim varnostnim sedežem (nižji kot 150 cm) ali varnostnim pasom (višji kot 150 cm). Če v avtu ni možnosti, da bi vanj vgradili otroške sedeže ali varnostne pasove, morajo otroci do 12. leta sedeti na zadnjih sedežih.
– V avtobusu otroci ne smejo sedeti na prvih sedežih in ne na sredinskem zadnjem sedežu. Večja in težja prtljaga mora biti shranjena v prtljažniku.
– Avtobus, ki prevaža skupino otrok, sme voziti po cesti največ 80 km/h, po avtocestah in cestah, rezerviranih za motorna vozila, pa največ 100 km/h.
– Najmlajši šolarji naj v vozilih javnega prometa sedijo, ker se ne morejo držati za zanke in drogove.
– Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogrožena in izpostavljena skupina prometnih udeležencev. Težja poškodba glave malokdaj ostane brez posledic. Z zaščitnimi čeladami lahko zmanjšamo število poškodb glave.
– Oseba, mlajša od 14 let, mora imeti med vožnjo s kolesom na glavi pripeto zaščitno kolesarsko čelado, med vožnjo s kolesom z motorjem pa homologirano motoristično čelado. Enako velja tudi za otroka, ki se na kolesu ali kolesu s pomožnim motorjem vozi kot potnik.
