Učenci in učenke 8. razredov smo se septembra odpravili na šolsko ekskurzijo ”Po Prešernovih stopinjah”. Prešeren ni bil samo pesnik, temveč tudi odvetnik.
Najprej smo se z avtobusom odpravili v Ljubljano, kjer smo si ogledali Prešernov spomenik. Nad podobo Prešerna sedi žensko bitje, ki je bila Prešernova muza, videli smo tudi »okno«, skozi katero gleda Julija Primic, Prešernova neuslišana ljubezen. Kasneje smo se odpravili do glavne tržnice v Ljubljani, kjer nam je naša vodnica povedala nekaj zanimivosti o Valentinu Vodniku. Ogledali smo si tudi, kje je naš pesnik živel v tistem času. Na Starem trgu pri vodnjaku smo nekateri recitirali Povodnega moža, eno najbolj znanih Prešernovih del. Tam naj bi se dogajal raj zale Uršike in povodnega moža. Ob Ljubljanici je bila takrat tiskarna Blaznik, kjer so natisnili Prešernova dela.
Ko smo končali v Ljubljani, smo se z avtobusom odpeljali naprej v Vrbo, Prešernov rojstni kraj, kjer se je rodil 3. decembra 1800. Tam smo si ogledali cerkev svetega Marka. Sedli pa smo tudi pod vaško lipo na kamne, kjer so včasih odločali o pomembnih zadevah; Prešern jih je omenil tudi v eni od svojih pesmi.
Seveda smo si odšli ogledat tudi Prešernovo rojstno hišo. Poslušali smo deklamacijo pesmi O, Vrba – naučili so se jo štirje naši učenci. V hiši so imeli med vsemi drugimi stvarmi črno kuhinjo in pa krušno peč. Imeli so samo dve postelji, in sicer eno manjšo za mamo in očeta ter zibel za najmlajšega otroka. Tam smo si ogledali krajšo animacijo o Prešernovem življenju.
Seveda nismo mogli izpustiti Kranja, kjer je Prešeren preživel zadnja leta svojega življenja; v stanovanju, ki je danes muzej, je živel s svojo sestro in sinom prijatelja Andreja Smoleta, ki ga je imel zaposlenega kot pisarja. Videli smo tudi posteljo, na kateri je Prešeren 8. februarja umrl. Ustavili in fotografirali smo se pred najvišjim Prešernovim spomenikom pri kranjskem gledališču. Prav tako smo šli mimo knjižnice, ki nosi njegovo ime. Na koncu pa smo si odšli ogledat njegov grob, park se imenuje Prešernov gaj.
Ekskurzija je bila zanimiva in poučna in vsi imamo enako mnenje, da bi jo z veseljem še kdaj ponovili.
Tjaša Ravnikar, 8. a
