Četrtošolci in učiteljice smo si danes prvič ogledali muzej PTT in bili nad njim zelo navdušeni.
Vodička nas je najprej peljala v sobo, kjer so si učenci sami izdelali poštarske kapice,nato je sledil ogled muzeja.
V prvi sobi smo se sprehodili skozi zgodovino pošte.
Spoznali smo, da je iz prazgodovine znano najstarejše pismo, staro cca. 4000 let in naj bi bilo napisano na glineni plošči v hieroglifih.
Zanimiva nam je bila legenda o maratoncu Fedipiju,ki je pretekel cca. 42 km dolgo Maratonsko polje, da je lahko oznanil zmago Grkov nad Perzijci in takoj zatem od izčrpanosti umrl. Nismo vedeli, da je bila prva organizirana pošta že v antiki, v Rimu so že imeli poštno službo in poštno postajo.
V srednjem veku so imenovali poštarje sli, bili so oboroženi. Takrat so se posluževali tudi pošte z golobi pismonošami,ki so prinašali pošto vedno v smeri doma. Menihi so poznali rotule, sporočanje je potekalo tudi z zvonjenjem zvonov, pokanjem topov in s kurjenjem ognja. Pomen signalov je bil že prej domenjen, da so lahko ljudje vedeli ,za katero stvar so opozorjeni. Glasniki ali klicarji so razglašali novice, pritegnili pozornost ljudi z bobnanjem. Kočijo, ki je služila pošti med Dunajem in Trstom, je vozil postiljon. Imel je poštni rog, s katerim je oznanjam novice. Uporabljal je različne melodije. Kočija je služila tako potniškem kot poštnem prometu. Postiljon je imel v opremi šest konj.
V 19. stoletju so že poznali poštni urad. V njem je bila omara,kamor se je razvrščala pošta, poštno knjigo, kamor se je vse skupaj vpisovalo s črnilom in peresom, blagajno za dragocene pošiljke in tehtnico za tehtanje pošiljk, pisem.
V Angliji so prvič iznašli znamke. Spoznali smo tudi pojem filatelist. Morda je že kdo izmed nas strasten zbiralec znamk, pa ne ve, kako se še drugače imenuje takšen človek.
V 20. st. so obstajali poštni žigi, ki so morali biti žigosani preko znamke. Za prevoz pošte so se takrat uporabljali že poštni vlaki. Poštarji so bili opremljeni s kolesom in poštno torbo ali z vozičkom za prenos pošte.
V drugi sobi smo si ogledali različne telekomunikacijske naprave,med njimi tudi telegraf,preko katerega smo pošiljali sporočila. Brali smo Morsejevo abecedo, ki jo je izumil Američan D. E. Hughes leta 1825. Videli smo razstavljen primer centralne uslužbenke na delu v stari telefonski centrali iz časa po 2. svetovni vojni. Predstavljen nam je bil način dela na telefonski centrali nekoč in razvoj telefona in telegrafa do danes. Bili smo priča veliki avtomatski telefonski centrali. Preizkusili smo se v telefonskem pogovoru, opazovali način dela avtomatske centrale in sprejemali klice v telefonski govorilnici. Tako smo si lažje predstavljali pot od klicatelja do naslovnika.
Za še lažjo predstavo, kako pride pošta od pošiljatelja do naslovnika, pa smo si ogledali še krajši nemi film.
Na koncu smo izvedli še delavnico,kjer smo izdelali vsak svoj poštni rog.
Dan smo preživeli razgibano, sproščeno in zelooo zanimivo. Odločili smo se, da tu vsekakor nismo bili zadnjič:-).
Jasna Dvornik
