Predzgodba
V petek, 18. septembra 2015, smo imeli vsi učenci športni dan. Maks Sešlar in Matic Fakin iz 6. b razreda pa sta se z učiteljico Alojzijo Drnovšek odpravila v Loke vprašat gospoda Vidmarja, če lahko uredijo novo pešpot. Ogledali so si staro pot Katakimono, ki jih je vodila na Prhovec. Tam so videli tudi najstarejšo hišo na Izlakah. Iskali so čebelnjak in nazaj so prišli v Lokah. Odpravili so se nazaj v šolo in še enkrat ponovili, kje poteka pot.
Projekt Ločanka
Projekt Ločanka – čebelja gozdna pot je zasnovan v okviru festivala Turizmu pomaga lastna glava pod sloganom Zeleni turizem. Učenci literarno-turističnega krožka pod vodstvom učiteljice Alojzije Drnovšek in učenci čebelarskega krožka pod mentorstvom Špele Paš so v šoli iz odpadnega materiala izdelovali čebele, rože, satovje, panjske končnice in table. Pot so poimenovali po veliki osameli smreki na travniku v Lokah. Smreka Ločanka in njena prijateljica čebelica Meta nas vodita po poti. Čebelica Meta sprašuje, smreka Ločanka pa telovadi. Vprašanja, ki se pojavljajo ob poti, so oblikovali učenci sami, ideje po so dobili v člankih o čebelah, ki jim jih je dala učiteljica. Pred bližajočim se datumom otvoritve so pridno sestavljali program za tisti »petek, trinajstega« in vadili za nastop pred šolo.
Namen poti Ločanka je združiti pohodništvo z gibalnimi vajami in poučnim kvizom o čebelah. Pohod lahko nadgradimo z ogledom kakšnega lokalnega čebelnjaka in obiskom Čebelarskega doma Čebelica ter njihove Valvazorjeve čebelarske učne poti. Na poti se obnašamo ekološko, spoštujemo okolje. Zato naj vsak uporabnik poti iz gozda odstrani odpadek, ki ne spada v gozd. Obenem se mora pohodnik držati pravil gozdnega bontona (glej zadnji del članka).
Natančen opis poti
Čebelja gozdna pot Ločanka je del krožne poti, ki se začne pri OŠ Ivana Kavčiča. Poteka skozi središče Izlak do trgovine Ajda. Tam se odcepi desno proti Čemšeniku. V Lokah se pot z asfaltne ceste odcepi na levo pod domačijo Klopčičevih (pri Ošterman). Pri njihovem kozolcu zavije v gozd in v razdalji približno 200 metrov je razporejenih 10 postaj z vajami in vprašanji o čebelah. Pot se nadaljuje na Prhovec, kjer se nato levo spusti v dolino do Izlak in do šole.
Otvoritev gozdne poti in aktivnosti
V petek, 13. novembra 2015, so se ob 9. uri pred našo šolo zbrali: približno 70 učencev literarno-turističnega in čebelarskega krožka, učiteljici mentorici, vodstvo šole, predstavniki Krajevne skupnosti Izlake ter krajani. Učenci so pripravili kratek program ob otvoritvi čebelje gozdne poti. Tako so se pridružili prireditvam v počastitev 50. obletnice Krajevne skupnosti Izlake. Predstavili so vprašanja in vaje, ki jih najdemo na poti, zapeli pesem o Ločanki in povedali še nekaj o tej poti in projektu.
Nato pa smo se odpravili na pot. Vodila nas je mimo smerokazov (izdelali so jih učenci) do Lok, do kozolca. Po poti smo videli markacije. Ko smo prišli do osamele smreke Ločanke, smo pot nadaljevali po gozdu. Srečevali smo se s tablami z vprašanji, ki so bila za nekatere težka. In pa s tablo Ločanka telovadi kjer smo vsi opravili nekaj športnih aktivnosti. In prispeli smo na Prhovec, toda to še ni bil konec poti. Odšli smo do čebelnjaka gospoda Ivana Piklja, kjer smo poskusili kremni in gozdni med in se posladkali z medenjaki in metinim čajem s stevijo. Gospod Ivan Pikelj pa nam je odgovoril na nekaj vprašanj:
Kdo vas je navdušil za čebelarstvo?
Navdušil me je pokojni Skokov oče iz Čemšenika.
Kakšno delo ste opravljali kot hišnik Čebelarskega doma na Izlakah?
Opravljal sem vsa fizična dela. Pospravljal sem, kosil travo. Tam pa sem imel tudi tri panje čebel.
Mislite, da je na Izlakah dobro poskrbljeno, da se bo čebelarstvo ohranilo in razvijalo še naprej?
Da. Upam, da bo.
Mladi čebelar Jakob iz 2. razreda ima doma čebele. Povedal nam je, da imajo v prvem čebelnjaku 30 panjev, v drugem pa 50. In čebelnjak s 30 panji je njegov. Dobil ga je, ko je bil star 6 let. Vsak dan, preden gre v šolo, čebele odpre in pogleda, če je vse v redu. To stori tudi, ko se vrne iz šole. Kasneje jih nahrani z sladkorjem in vodo. Približno ob petih pa zapre panje. Imajo cvetlični, gozdni, kostanjev in akacijev med . Največ povpraševanja je po gozdnem. Največ dela imajo spomladi, ko točijo med. Nato ga dajo v Kmetijsko zadrugo na Izlake in v trgovino Domača košarica v Zagorje. Prodajajo pa ga tudi doma.
Intervju z učiteljico literarno-turističnega krožka, Alojzijo Drnovšek
Kaj počnete pri krožku?
Pripravljamo se na raziskovalno nalogo, ki jo moramo predstaviti marca ali aprila.
Se učenci radi pogovarjajo na to temo?
Mislim, da. Razporejeni so po skupinah in vsi zavzeto delajo.
Zakaj ste se odločili ravno za to temo?
Odločili smo se na podlagi razpisa z naslovom Zeleni turizem, kjer so bile napisane teme.
Komu bo pešpot namenjena?
Namenjena bo obiskovalcem različnih starosti. Narejena je za sprostitev, poleg tega pa je koristna in poučna.
Učenci so povedali, da jim je bilo dopoldne, ki so ga tudi sami pomagali ustvariti, zelo všeč. Tu so izjave treh učencev.
Bilo je super. Še nikoli nisem slišal za ta čebelnjak in čebelarja. Zelo so mi bili všeč izdelki.
Martin Ferjančič, 7. a
Čebelar Ivan Pikelj nas je s hčerko lepo sprejel. Kremni med se mi zdi res okusen. Tudi medenjaki so bili slastni.
Žan Jazbec, 7. a
Bilo je zanimivo. Nikoli še nisem bil tu, bil pa sem pri drugih čebelarjih.
Klemen Pograjc, 5. a
Sladko popoldne
Pot nazaj na Izlake je hitro minila. Dan pa se s pohodom po Ločanki še ni končal. Po 13. uri sta nas pričakali učiteljica Alojzija Drnovšek in njena pomočnica, šestošolka Klara Lavrin, ki sta pripravljali odlične smutije. Zaupali sta nam tudi sestavine:
SMUTI ZA TELO (jabolko, kutina, kopriva, cvetlični med, citronska verbena)
SMUTI ZA NEBO (kaki, pomaranča, mleta konoplja, gozdni med, jabolčna meta)
SMUTI ZA LEPO (grozdje, banana, cvetlični med, limonska trava)
Pridružili so se jima učenci podaljšanega bivanja od 1. do 5. razreda ter nekateri njihovi starši. Najmlajši so se zamotili s pobarvankami, starejši pa so igrali družabne igre – vse na temo čebel in čebelarjenja.
Dan, ki je povezal starejše in mlajše, čebelarjenje, zdravo prehrano in gibanje na svežem zraku, se je končal ob 16. uri.
Vse, ki berete ta članek, vabimo, da čim prej obiščete čebeljo gozdno pot Ločanka!
Pri projektu Ločanka so pomagali:
- Janez Vidmar
- Robert Krivic
- Franc Sešlar
- Leopold Sešlar
- Viktor Drnovšek
- Franc Drnovšek
- Ivan Pikelj
- Družini Klopčič in Vidmar
- Družini Kuder in Klančišar
- Družini Mizori in Paš
- Čebelarstvo Logar
- Bilan, d. o. o.
- Vrtnarstvo Hodak
- MKS, pravno svetovanje, Mateja Kropivšek Sešlar, s. p.
- Čebelarsko društvo Zagorje
- Turistično društvo Izlake
- Prostovoljno gasilsko društvo Izlake
- Krajevna skupnost Izlake; Franc Ravnikar
Delavci šole, ki so sodelovali pri tem obsežnem projektu, so:
Alojzija Drnovšek, Špela Paš, Tina Lesjak, Mojca Kovačič, Tanja Medvešek, Iztok Ostrožnik, Vesna Novak, Uroš Burgar, Metod Bajde, Stefo Mulev, Miha Hribar in Petra Klenovšek.
Gozdni bonton
 |
 |
 |
| Ne kuri v gozdu | Ne puščaj smeti v gozdu, odnesi jih domov v smetnjak |
Ne obsekavaj drevja, ne teptaj mladih nasadov, ne poškoduj skorje dreves |
 |
 |
 |
| Ne vozi in ne parkiraj v gozdu, razen tam, kjer je dovoljeno |
Ne poškoduj kažipotov, mostov, ograj in drugih naprav |
Ne kriči in ne plaši divjadi, ne vznemirjaj mladičev v gnezdih |
 |
 |
|
| Ne uničuj gozdnega cvetja, plodov in gob tudi če so strupene | Naravo opazuj in spoznavaj |
Ana Lavrin in Anea Klopčič, 7. a
