
PISALI SMO PISMA STAROSTNIKOM
Obdobje epidemije COVID-19 je pustilo in še pušča svoj pečat med nami. Zavedamo se, da so stanovalci, ki prebivajo v domovih za starejše občane, zaradi epidemije prikrajšani za obiske in druženja, zato smo se v okviru književne vzgoje veliko pogovarjali o osamljenosti, poslušali pravljice in se z učenci strinjali, kako neprecenljivo bi bilo v teh časih z našimi narisanimi in napisanimi pozdravi okrasiti osebne kotičke ter pobožati osamljeno dušo varovancev zasavskih domov.
Z učenci od 1. do 9. razreda ter z učenci podružnične šole smo zato pošteno zavihali rokave in oboroženi z ustvarjalnim navdihom pripravili številne izdelke. Vse z mislijo na naše babice, dedke in starejše ljudi brez svojcev v domovih starejših, ki so zaradi trenutnih razmer in posledičnih omejitvenih ukrepov na nek način odrezani od preostalega sveta. Vse izdelke smo razposlali med domove za starejše občane na Izlakah, v Hrastniku in Trbovljah.
Upamo, da bodo pisma, risbice in voščila vsaj za kratek trenutek pogrela njihova srca, prižgala žarek otroške sreče v njihovih očeh in prikradla nasmeh na lica.
Romana Poglajen