Minister za javno upravo na tradicionalnem slovenskem zajtrku v Podružnični šoli Mlinše
Danes, 15.11.2018, smo z učenci 3. in 4. razredov PŠ Mlinše kombinirali pouk malo drugače.
Najprej smo se igrali KRVNI OBTOK, da so si učenci lažje zapomnili, kako kroži kri s kisikom in ogljikovem dioksidu po našem telesu.
Nato pa so se spremenili v branjevce in branjevke, mize preuredili v stojnice in razred je postal pokrita tržnica. Vsak je prinesel svoj domač izdelek in imeli smo pravo blagovno menjavo.
Bil je res poseben dan, kjer smo vsi uživali.
Spoštovani starši!
Vabimo vas na govorilne ure v četrtek, 8. novembra 2018 ob 17.00 uri.
Vljudno vabljeni
Spoštovani starši/zakoniti zastopniki!
Obveščamo vas, da 1. novembra prične veljati nov vozni red šolskih avtobusov na relaciji Kandrše – Izlake. Sprememba ure odhoda iz Kandrš iz 7.00 na 6.55 uro in sprememba ure odhoda iz Kandrš iz 8.04 na 8.00 uro. Vodstvo šole
31. oktobra praznujemo dan reformacije. To je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju. Beseda reformacija izhaja iz latinske besede za spremembo. Zakaj pa so bili 500 let nazaj ljudje nezadovoljni s Cerkvijo?
Duhovniki so živeli nemoralno, bili so podkupljivi in zapravljivi, najbolj pa je ljudi motilo plačevanje odpustkov za storjene grehe. Zahteve za spremembe v Cerkvi so tako postajale vse glasnejše.
Začetnik reformacije je bil nemški duhovnik Martin Luther, ki je v 95 tezah zapisal vse napake in zahteval prenovo Cerkve, a ga je ta zavrnila. Kljub temu so se začele Luthrove ideje širiti po vsej Evropi. Glavne ideje so bile, da se ljudje svojih grehov očistijo le tako, da verujejo v Boga in njegovo odpuščanje, da mora cerkveni nauk temeljiti na besedah iz Svetega pisma, ki ga mora vsak vernik brati sam v svojem domačem jeziku.
V začetku 16. stoletja je bil na Slovenskem slab kulturni, politični in družbeni razvoj. Večinoma so bili Slovenci kmetje, ki so živeli v izredno slabih razmerah. To je bil tudi čas turških vpadov in kmečkih uporov. Spadali smo pod Habsburžane,razvite nacionalne samozavesti seveda ni bilo.
Reformaciji so se pridružili kmetje, ki so mislili, da jih bo novi nauk podprl v boju za staro pravdo ter odvrnil Turke, in meščani, ki so pričakovali večji gospodarski razvoj in potrditev njihovega neodvisnega družbenega položaja. Reformacijo so k nam prinesli potujoči obrtniki, trgovci ter študenti, ki so študirali na italijanskih in nemških univerzah.
Prvi somišljeniki so se pojavili že okoli leta 1520. Najpomembnejši slovenski protestantski teolog je bil Primož Trubar, ki je bil pisec in utemeljitelj knjižne slovenščine. Leta 1547 se je zatekel v Nemčijo, ker so ga preganjali. Tam je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. Ker je bil prvi, ki je pisal in izdajal knjige v slovenščini, je imel veliko težav z jezikom in s tem, kako slovenski jezik zapisovati. Oblikoval je enoten knjižni jezik, ki se od takrat nenehno razvija.
Poleg Trubarja so bili še drugi pomembni slovenski reformatorji, kot sta Jurij Dalmatin, ki je prevedel celotno Sveto pismo v slovenski jezik, in Sebastijan Krelj, ki je napisal Otročjo biblijo. V spomin na te dogodke, reformatorje in njihov pomen za Slovence praznujemo 31. oktobra dan reformacije.
Mladi raziskovalci zgodovine
V sredo, 24. 10. 2018, smo se osmošolci odpravili v zagorski Evropark na ogled prireditve Zasavje za zdravje. Na delavnicah smo se preizkusili v lokostrelstvu in drugih športnih dejavnostih, spoznali osnove nudenja prve pomoči, se seznanili z rokovanjem z dojenčki, si ogledali srce in pljuča, spoznali terapijo s konji, meditirali in se seznanjali z zdravim načinom življenja.