03 56 70 200 tajnistvo@osik.si

Andrej Rozman Roza v knjižnici Zagorje

V torek, 27. novembra je potekal v Knjižnici Zagorje literarni večer v okviru projekta Povabimo besedo. V goste so povabili znanega pesnika, pisatelja, dramatika, igralca in prevajalca Andreja Rozmana Rozo. Pogovora z ustvarjalcem smo se udeležili tudi učenci knjižničarskega krožka.  S svojim nastopom nas je povsem očaral in navdušil.  Svoje vsestransko delo nam je predstavil  z deklamacijami, recitacijami, petjem, igranjem in pripovedovanjem. Slišali smo njegove pesmi o Urški In Lepi Vidi, o lovcih in živalih, pravljico o žabcu, ki je čakal na svojo princesko, nam zastavljal uganke in bil tudi sam vesel našega sodelovanja. Nasmejali smo se njegovemu skakanju po knjižnici, igranju in izvrstni mimiki ob predstavitvi neme pesmi.

 

S svojim delom in nastopom nam je res popestril in polepšal večer. Polni prijetnih vtisov smo se z avtobusom odpeljali nazaj na Izlake.

Božično-novoletne delavnice

Na letošnjo drugo delovno soboto, 24. novembra 2018, smo učenke in učenca izbirnega predmeta šolsko novinarstvo povprašali učence iz različnih razredov, kaj so izdelovali v delavnicah, kaj jim pomenijo prazniki in darila, kaj bodo počeli med počitnicami in katerih daril se najbolj spomnijo.

V prvem razredu smo od učenke Lili izvedele, da so izdelovali snežake in žogice. Povedala nam je, da ima rada praznike, njen najljubši je božič. Na Božičkovi listi sodi med pridne otroke, zato ji bo prinesel plastičnega ponija mavrične barve.

V drugem a razredu so izdelovali okvirje iz krep papirja in gumbov. V sosednjem oddelku si fant in dekle želita nov telefon in igro za playstation. Najlepše darilo, ki ga je prejel fant, je bil avtomobil na daljinsko vodenje x-mas, ki doseže 80 km/h. Učenki je bil najljubše darilo paket barbik. Za praznike pečejo piškote, postavljajo smrečico in pečejo čevapčiče. Mislita, da sodita med pridne, včasih pa tudi med poredne otroke.

V drugem b razredu so izdelovali hiške iz filca. Učenca si želita novo kolo in bonbone. Najljubše darilo, ki sta ga dobila, sta bili igrača in pobarvanka. Za praznike pečejo jabolčni zavitek, pridejo obiski in pečejo piškote. Menita, da sta bila to leto malo pridna in malo poredna.

Učenke in učenci 3. a so izdelovali novoletne okraske iz papirja, vate, kartona ter reciklirane plastike. Eden izmed izdelkov je bil snežak v kartonastem okvirčku, izdelovali so tudi snežno hišo, voščilnice ter obeske za smrečico. Pomagali so jim tudi starši, ki so pridno lepili z vročim lepilom, ter opravili dela, ki jih otroci niso mogli. Otroci ter starši so nam zaupali, kakšne so njihove praznične navade. Najpogosteje praznujejo s prijatelji ter družino doma in jedo tradicionalno domačo hrano, ki jo pripravijo iz lastnih pridelkov. Otroci so povedali, da vsako leto pridno pišejo Božičku ter mu pripravljajo lepo okrašeno smrečico.

V delavnici v 3. b, kjer so izdelovali novoletne voščilnice iz bleščic, kartona in vate ter iz zavijalnega papirja, so nam tudi zaupali, da radi pomagajo Božičku.

Vid iz 4. b razreda nam je povedal, da izdelujejo obeske za ključe iz gline in voščilnice. Prazniki mu pomenijo veselje in vsakega praznujejo drugače, najbolj pa se veseli novega leta. Piše dedku Mrazu, ki mu pismo pusti pod smrečico. Sodi med pridne otroke.

Iva in Nika iz šestega razreda sta sodelovali pri delavnici, kjer so iz blaga šivali male toaletne torbice. Obema prazniki pomenijo nekaj lepega. Obdarovanje se jima zdi pomembno tudi za vse tiste, ki si ne morejo privoščiti dražjih daril. Novoletne zaobljube sta si napisali, vendar jih nista izpolnili.

Benjamin in Nik iz šestega razreda sta izdelovala smrečice in igro pri lesni delavnici. Za prodajo bo na voljo več kot dvajset smrečic. Obdari ju Miklavž in še nikoli nista napisala novoletnih zaobljub.

Laura iz osmega razreda je bila pri delavnici, kjer so okraševali vrečke iz blaga z namenom, da ne bomo več uporabljali plastičnih. Obdarovanje se ji ne zdi

pomembno, glavno je, da praznike preživi z družino. Najdragocenejše darilo, ki ga je prejela, je bila ogrlica od staršev.

Učenci iz sedmega in drugega razreda so nam zaupali, da so izdelovali snežinke iz papirja za okraševanje oken in venčke, ki so jih pomagali narediti tudi starši.

V petem a razredu so izdelovali voščilnice iz papirja. Učenca, ki smo ju spraševali, vesta, kaj so novoletne zaobljube, ampak si jih nista zadala. Za Božička si želita trenirko Nike in smuči. Njuno najlepše darilo so bili kotalke in velik avtomobil na daljinsko vodenje.

V 5. b razredu so izdelovali obeske za jelko, voščilnice in obeske za ključe. Izdelki so iz lesa, papirja in filca. Petošolca si za božič želita bombone. Vesta, kaj so novoletne zaobljube, ampak si jih nista zadala. Najljubše darilo, ki sta ga dobila, je bil grad konjičkov Filly.

V likovni delavnici so izdelovali smrečice iz volne. Vprašani učenci vedo, kaj so novoletne zaobljube, ampak se jih ne držijo. Za Božička si želijo bančni monopoli in barve za steklo. Najljubše darilo, ki so ga učenke kadarkoli dobile, je snežni bob, za druge pa lego kocke. Praznike praznujejo tako, da se zbere vsa družina in da jedo.

Že vrsto let učenci v biološki učilnici izdelujejo sveče iz voska in gela. Stale bodo okoli 2 €. To, kar so delali, ni bilo težko, ampak biti moraš natančen.

V računalniški učilnici so se trudili izdelati koledar tako, da so narisali ilustracije za vsak mesec in jih skenirali na računalnik, dodali so mesece, dneve in praznike.

V slaščičarski delavnici so pekli medenjake možičke in jih olepšali z belo glazuro. Ti možički bodo potem krasili jelke, ki so jih z veliko truda oblikovali v tehniški učilnici.

Na fotografijah si oglejte izdelke, ki bodo na voljo na četrtkovem sejmu. Vljudno vabljeni!

Katja Trebušak, Neja Brodar in Čarna Berk, 7. b

Nina Prašnikar in Sanja Trebušak, 7. a

Miha Brvar, 8. a, in Vid Iskra, 7 b

Ob dnevu generala Maistra

Pred 100 leti na današnji dan, 23. 11. 1918, je slovenski general Rudolf Maister razorožil nemško varnostno stražo in jo razpustil. S tem pomembnim dejanjem, v katerem je sodelovala prva slovenska redna vojska v zgodovini, je uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del Štajerskega in Koroškega slovenskega etničnega ozemlja pripojil slovenski oz. jugoslovanski upravi.

 Državni praznik, dan Rudolfa Maistra, v Sloveniji v spomin na borca za severno slovensko mejo praznujemo od leta 2005. Maribor prav tako danes zaznamuje spominski dan občine, ko je Maister osvobodil mesto.

Več o Rudoflu Miastru lahko izveste na priložnostni razstavi v avli naše šole.

Mladi zgodovinarji z mentorico Sanjo Šikovec

Vabilo

Vabilo

Spoštovani starši!

Vabimo  na božično-novoletne delavnice v soboto, 24. 11. 2018, od 9. ure dalje v matične razrede vaših otrok oziroma v učilnice predmetne stopnje, kjer bodo učenci v skupinah ustvarjali različne izdelke. Vabljeni tudi v večnamenski prostor šole, kjer se bodo izdelovali adventni venčki.
Naslednji teden pa nikakor ne smete zamuditi božično-novoletnega sejma v četrtek, 29. 11. 2018 s pričetkom ob 17. uri. Pred vhodom v šolo vas bosta pričakala pevska zbora otrok, ki vas bosta z božičnimi pesmimi popeljala v praznični december.

Zajtrkovali smo tradicionalne slovenske jedi

Na naši šoli smo v petek izvedli tradicionalni slovenski zajtrk, ki je projekt dneva slovenske hrane. Glavni namen tega dneva je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje lokalne samooskrbe s kakovostno hrano iz lokalnega okolja.

Vsebina letošnjega dneva slovenske hrane se osredotoča na pomen zdravih tal in njihovo vlogo pri pridelavi kakovostne ter zdrave hrane. Učenke in učenci novinarstva smo o tej temi učence seznanili v krajšem prispevku na šolskem radiu.

Na šoli smo izdelovali plakate na temo lokalno pridelane hrane in samooskrbe. Učenke so preučevale, katere jedi so jedli naši dedki in babice, ki so živeli v knapovskih in glažarskih okoljih.

Zajtrkovali smo kruh kmetije Z Razborca, maslo in mleko Mlekarne Celeia, med domačega čebelarja gospoda Piklja ter jabolka domačije Rožej iz Turja.

Po deseti uri smo se v jedilnici šole zbrali vsi učenci in učenke matične šole ter skupaj odpeli pesmi Čebelar ter Čebelica Maja.

 

Orodna vrstica za dostopnost