22. Feb. 2019 | Poročila, Šolsko leto 2018-2019
Mmmmm, kako zelo je v torek dišalo v naši šoli, ko smo mladi čebelarji pekli slastne medenjake. Ker so bili tako zelo mehki in okusni, da so se kar stopili v ustah, smo se odločili, da vam zaupamo naš skrivni recept.
Za slastne medenjake potrebujemo:
1,1 kg moke,
1 kg medu,
4 jajca,
40 g sode bikarbone.
Najprej premešamo moko in sodobikarbono, dodamo topel med, na koncu jajca. Zmešamo in pustimo stati v hladilniku od 12 do 24 ur. Nato testo razvaljamo od 7 do 8 mm na debelo in izrežemo z modelčki. Pečemo na 190 stopinj 7 minut. Še tople shranimo v zaprto posodo.
Dober tek vam želijo mladi čebelarji z mentorico Sanjo Šikovec.
22. Feb. 2019 | Poročila, Šolsko leto 2018-2019
13. februarja smo učenke in učenci izbirnega predmeta šolsko novinarstvo obiskali dve medijski hiši, Radio in Televizijo Slovenija ter Media 24, časopisni, revijski in radijski del, ter tiskarno.
Po prihodu v Ljubljano smo najprej odšli na Radio Slovenija. Prvi prostor, ki smo si ga ogledali, je bil prostor za snemanje pogovorov. Tehnik nam je razložil, kako poteka snemanje. Dve učenki naše šole sta se v zaprtem studiu tudi preizkusili in odigrali intervju. V živo smo lahko gledali, kako sta napovedovalec in novinarka prvega radijskega programa govorila v mikrofon. Opravili smo kratek pogovor z novinarko in hiteli naprej. Pod okriljem RTV Slovenija deluje tudi Big Band RTV Slovenija, sodelovali smo pri njihovi vaji.
Nato smo odšli čez cesto v vsem znano stavbo Televizije Slovenija. Voditelja oddaje Dobro jutro, Špela Močnik in David Urankar, sta ravno končala s svojim studijskim delom, zato smo z njima imeli kratek pogovor. Nato smo si odšli pogledat prostor, kjer vsak dan snemajo Dnevnik. V studiu je virtualno ozadje. Potem smo si ogledali fundus – to je skladišče, kjer so shranjena vsa oblačila, ki jih uporabljajo za oddaje ali filme. Obleke so shranjene tako, da so ženska in moška oblačila ločena. V maskirnici so nam pokazali različne pripomočke in razložili, koliko časa ponavadi potrebujejo, da naličijo eno osebo. Na koncu smo se sprehodili skozi zelo veliko skladišče, kjer so pospravljeni rekviziti za oddaje in filme. V prostore, kjer so se intenzivno pripravljali na Emo, pa nismo smeli.
Malo pred 12. uro smo z avtobusom prispeli še pred hišo Media 24, v kateri nastajajo številne revije (Zarja, Zvezde, Odklop, Avenija, Maja) in tudi dnevni časopis Svet24. Razdelili smo se v dve skupini; prva je odšla pogledat, kako nastaja dnevni časopis in urejajo spletne novice. Vodja zaposlenih si je res vzel čas in pokazal, kako grafični oblikovalec oblikuje vsako stran revije ali časopisa. Druga skupina pa je odšla v drugo stavbo, na sedež radijskih postaj Aktual, Salomon in Veseljak. Tam nas je lepo sprejel radijec, za katerega bi brez dvoma dejali, da delo opravlja z vsem srcem. Najprej nas je popeljal v sobo, v kateri pregledajo vse gradivo, ki »gre« na radio. Videli smo tudi prostor, ki mu pravijo »srce radia«, v njem so vsi oddajniki, da radio lahko posluša cela Slovenija. Preden sta se skupini zamenjali, smo se sprehodili skozi več prostorov tiskarne.
Dan je bil res poln novih informacij in doživetij. Spoznali smo poklice, za katere nekateri prej še nismo vedeli.
Nina Prašnikar, Sara Sušnik in Sanja Trebušak, 7. a
Čarna Berk, Neja Brodar in Katja Trebušak, 7. b
21. Feb. 2019 | Poročila, Šolsko leto 2018-2019
Ta dan je spominski zato, ker so 21. februarja 1952 bengalski študentje protestirali in bili ubiti, saj so zahtevali enakopravnost za svoj materni jezik, bengalščino. Leta 1999 je UNESCO ta dan razglasil za mednarodni dan maternega jezika.
Spodbujati moramo spoštovanje lastnega in hkrati drugih maternih jezikov po vsem svetu – to pomeni ohranjanje večjezičnosti ter jezikovne in kulturne raznolikosti. Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica.
V Sloveniji je Slovencev po narodnosti okoli 1,85 milijona. Slovenščino pa govori okoli 2,3 milijona ljudi. Slovenščina pa ne spada med jezike z najmanjšim številom govorcev. V Sloveniji poleg slovenščine »živi« več kot 50 maternih jezikov. Najpogostejši materni jeziki pri nas so jeziki narodov nekdanje Jugoslavije, italijanščina in madžarščina. Delež prebivalcev s slovenskim maternim jezikom se vse od leta 1953 zmanjšuje.
Trden in zdrav temelj za večjezičnost pa je in bo ostala materinščina – govorica, ki smo se je najprej naučili. Za vsakega človeka ima posebno čustveno vrednost. V njej se najlažje in najbolj pretanjeno izražamo. Kamor koli gremo, jo »nosimo« s seboj. V njej najlažje doživljamo, razumemo, čustvujemo in razmišljamo. V maternem jeziku tudi sanjamo.
Novinarji smo med naključnimi učenci izvedli kratko anketo o poznavanju slovenskega jezika in osebnosti, povezanih z njim. Učenci so kar dobro odgovarjali na vprašanja o naslovu prvih slovenskih knjig (Katekizem in Abecednik), o letnici izdaje (1550) ter o njihovem avtorju (Primož Trubar). Mlajši pa so manj poznali podatek o prvih ohranjenih zapisih v slovenščini, to so Brižinski spomeniki iz leta 1000.
Pa še nekaj zanimivosti
Po svetu danes govorijo okrog 6000 različnih jezikov. Od tega jih po oceni Unesca polovici grozi, da bodo izginili. V povprečju na vsaka dva tedna izgine po en jezik.
Jezik z najmanjšim številom govorcev je kayardild. Ta jezik govori okoli 8 ljudi (če ta podatek danes še drži). Največ ljudi po svetu pa govori mandarinščino, kar okoli 900 milijonov.
Slovenski osnovnošolci imamo na urniku 1631 ur pouka slovenščine vseh devet let šolanja.
Pripravili: Ema Rebolj, 7. b, in Tea Eftimov Škornik, 7. a
19. Feb. 2019 | Poročila, Šolsko leto 2018-2019
V soboto, 16.2.2019 smo imeli planinci 4. pohod. Z avtobusom smo se odpeljali do gradu Jable in potem veselo peš v hrib na Rašico. Do koče smo hodili uro in pol, se tam okrepčali in odšli v dolino. Dan je bil sončen, topel, izlet zelo prijeten.
