03 56 70 200 tajnistvo@osik.si
Državno tekmovanje iz matematike

Državno tekmovanje iz matematike

Državno tekmovanje iz matematike je potekalo v soboto, 22. aprila 2017 na različnih lokacijah po Sloveniji. Naši učenci so tekmovali na OŠ Šmartno pri Litiji.

Našo šolo je na tem tekmovanju zastopalo 7 učencev, to so bili:

  • iz 5. razreda Žiga Miklavčič
  • iz 6. razreda Jaka Kovač
  • iz 7. razreda Rebeka Drnovšek
  • iz 8. razreda Nika Ravnikar, Maj Šušteršič in Martin Ferjančič ter
  • iz 9. razreda Jan Razpotnik

Vsi so se 2 uri potili ob zahtevnih matematičnih nalogah in se odlično odrezali.

Nika Ravnikar iz 8. a razreda je osvojila zlato Vegovo priznanje, vsi ostali pa srebrno Vegovo priznanje.

Vsem tekmovalcem, še posebej pa Niki, iskrene čestitke!

Obvezni in neobvezni izbirni predmeti v šol. l. 2017/2018

Drage učenke, učenci, starši/zakoniti zastopniki!

1. Obvezni izbirni predmeti: pred vami so izbirni predmeti, katere ponujamo za šolsko leto 2017/2018. Izbirni predmeti učencem omogočajo, da poglobijo in razširijo znanje predmetnih področij, ki jih zanimajo. Učenci 6., 7. in 8. razreda se odločajo (skupaj s starši), katere IZBIRNE PREDMETE bodo obiskovali v novem šolskem letu. Izbrane obvezne izbirne predmete uredite v eAsistentu.

PREDSTAVITEV IZBIRNIH PREDMETOV 2017-2018

2. Neobvezni izbirni predmeti: z novim šolskim letom 2017/18 bomo izvajali pouk neobveznih izbirnih predmetov v drugem (4., 5. in 6. razred) in tretjem (7., 8. in 9. razred) vzgojno-izobraževalnem obdobju, kot jih predvidevajo določbe Zakona o osnovni šoli. Zakon o osnovni šoli določa, da učenec izbere največ dve uri. Izbiro neobveznih izbirnih predmetov potrdite pisno preko obrazca, ki ga učenec dobi pri razredniku.

PREDSTAVITEV NEOBVEZNIH IZBIRNIH PREDMETOV

»TEK PODNEBNE SOLIDARNOSTI«

V okviru dneva Zemlje, ki smo ga tudi letos obeležili z različnimi delavnicami, smo sodelovali tudi v mednarodnem projektu Slovenske karitas »Tek podnebne solidarnosti«. Učenci vseh skupin smo si najprej ogledali kratke filmčke ter se tako poučili o podnebnih spremembah in se pogovorili o problematiki ter namenu teka. Namen teka je solidarnost do ljudi v revnejših državah, predvsem v Afriki, ki jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadenejo. Projekt poteka že od leta 2011. S pretečenimi kilometri se tako letos gradi že sedmi »Krog solidarnosti okoli planeta Zemlje«. Po uvodnem delu smo učenci in učitelji na šolskem igrišču odtekli toliko krogov, kolikor smo lahko, da smo tako izrazili solidarnost z ljudmi, ki jih podnebne spremembe najbolj prizadenejo, a k njim najmanj prispevajo (to so predvsem ljudje iz Afrike).

Učenci in učitelji smo skupaj pretekli 3955 krogov, kar je 1187 kilometrov. Bili smo res uspešni! Da bi »nabrali« še več kilometrov, smo se določili, da bomo »Teku podnebne solidarnosti« namenili še kakšen teden v mesecu maju ali juniju.

Dan Zemlje

 

V ponedeljek, 24. aprila 2017, smo imeli učenci predmetne stopnje tehniški dan; razdeljeni smo bili v skupine – delavnice na temo dan Zemlje.

 

V učilnici fizike so učence osmega razreda dijaki srednje zdravstvene šole Zagorje učili prve pomoči. Učili so se merjenja utripa in povijanja roke. Bilo jim je zelo všeč in zanimivo. V učilnici biologije je bila druga skupina osmih razredov. Prav tako so se učili prve pomoči.

V učilnici likovne vzgoje sta bili dve skupini, in sicer iz šestih in sedmih razredov. Prva skupina je delala izdelek za natečaj z naslovom Mikroplastika na zatožni klopi. Druga skupina pa je poslikavala svoje stare majice. Pri tem sta se obe skupini zelo zabavali. Najbolj zanimivo se jim zdelo spoznavanje novih morskih živali.

V učilnici geografije so bili prav tako učenci šestih in sedmih razredov. Ukvarjali so se z zeleno kemijo. Med zeleno kemijo spadajo energija, okolje, hrana in biokataliza.

Učenci, ki so bili v skupini, ki se imenuje življenje v naravi, so bili razdeljeni na dve skupini. Učenci 7. razreda in 9. razreda. Vsi pa so postavljali šotor, se orientirali v prostoru ter pekli palačinke.

V računalniški učilnici pa so učenci 7. razreda programirali ter se učili računalniških veščin.

Učenci zelo radi vrtnarijo. Skupina učencev je v bližini šole oblikovala ekovrtiček. Najprej so prekopali površino za vrt, naredili manjše luknje in posejali različne rastline. Zanimivo se jim je zdelo predvsem delo v naravi, narava sama, kopanje in sejanje. Svoje skupine pa zavzeti vrtnarji ne bi zamenjali; všeč jim je bilo in zelo so uživali.

Novinarski prispevek so oblikovali: Klara, 7. a, Matija, 7. b, Rebeka, 6. a, Patrik, 7. b

 

 

POD(N)OČNJAKI V ŠOLSKI KNJIŽNICI

V POČASTITEV 23. APRILA – SVETOVNEGA DNEVA KNJIGE in Zasavskih dnevov knjige, smo v petek, 21. 4. 2017, na OŠ Ivana Kavčiča že četrtič priredili Noč knjige.

Odkar je Unesco 23. april razglasil za svetovni dan knjige, ga slavimo po vsem svetu, zadnja leta tudi ponoči. Knjižno ponočevanje so začeli v Nemčiji, ZDA, Veliki Britaniji in na Irskem, izjemno prodorna Noč knjige sorodne srčne krvi od leta 2012 poteka na sosednjem Hrvaškem, leta 2014 pa je v sodelovanju s hrvaškimi kolegi prvič zaživela tudi v Sloveniji in Srbiji.

Ana in Alekseja sta zapisali:

V petek, 21. 4. 2017, smo se vsi učenci, sodelujoči v projektu BRANJE NE POZNA MEJA/ČITANJE NE POZNAJE GRANICE, polni pričakovanja zbrali v šolski knjižnici. JUPIIIII! Noč bomo preživeli v šoli – v knjižnici – med knjigami in junaki s knjižnih polic. STRAH?! Ja, malo pa res. A najprej smo staršem predstavili naše delo v okviru projekta, po njihovem odhodu pa smo se namestili v knjižnici. Pripravili smo si ležišča in pospravili učilnico. Razdelili smo se v dve skupini. Prva je kuhala, druga pa se je igrala družabne igre. Po menjavi smo večerjali palačinke. Skupaj smo pospravili, nato pa se igrali, brali ali pa si ogledali film VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN. Po ogledu smo se pripravljali na lov za zakladom. Pred lovom pa kviz in še dobro, da so bile knjižne police in knjige v naši bližini. S kvizom o avtorjih in njihovih delih pa si je ena skupina pridobila prednost. Ob polnoči smo začeli z iskanjem skritega zaklada. Iskali smo v temi z baterijami. Potem, ko smo vsi uspešno reševali naloge po posameznih postajah, nas je zadnja naloga pripeljala do zbornice, kjer se je skrival zaklad, ki smo si ga razdelili. JA, IN ZA NEKAJ ČASA SMO POSTALI PRAVI UČITELJI. Nato pa smo se pripravili na spanje. Vsi smo lahko brali knjige s svetilkami, dokler nismo zaspali. Zjutraj po zajtrku pa so po nas prišli starši. Ta noč nam bo dolgo ostala v spominu. RES SMO SE IMELI SUPER!!!!

Alekseja Lipovšek 6.b

Noč v knjižnici

Noč v knjižnici je bila zelo zabavna. V šoli smo se zbrali ob 17.50 in začeli s programom.

Najprej je bil na vrsti projekt: BRANJE NE POZNA MEJA/ ČITANJE NE POZNAJE GRANICE. Glavni nastop je že bil, ta pa je bil za starše. Ker sem bila prva na vrsti , sem imela veliko tremo. Program je tekel tekoče, nato pa so starši odšli. Hura! Začeli smo. Imela sem se zelo lepo in najboljši je bil LOV ZA ZAKLADOM. Čeprav smo se malo bali (luči so bile izklopljene – imeli smo samo baterijsko svetilko), je bilo razburljivo. Ob 2.11 smo odšli spat. Za lahko noč nam je knjižničarka prebrala zgodbico Plamenčki sreče, ki nas je zazibala v sanje.

No, moramo vstati. Škoda, da je že konec. Vstali smo ob 7.30, kar je za soboto prezgodaj. Pospravili smo, pojedli zajtrk in se poslovili. Adijo, noč v knjižnici!

Ana Grošelj 5.b

27. april – Dan upora proti okupatorju

Dan upora proti okupatorju ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega  naroda, osrednje uporniške organizacije Slovencev v 2. svetovni vojni.

6. aprila 1941 so nemški, italijanski in madžarski vojaki napadli Jugoslavijo – začela se je 2. svetovna vojna. Okupator je želel izbrisati naš jezik, kulturo in običaje, vendar se zavedni Slovenci niso dali, zato so 26. aprila 1941 ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda. S tem so vse Slovence pozvali, naj se z orožjem uprejo okupatorjem. Kasneje so še sprejeli program, ki ga imenujemo Temeljne točke Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Predvidevale so boj za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, obnovitev Jugoslavije po vojni in povojno svobodno odločitev Slovencev o ureditvi v Sloveniji.

Tako so že v prvih mesecih okupacije posamezniki začeli odhajati v gozdove, kjer so ustanavljali prve partizanske čete in se začeli pripravljati na oborožen boj z Nemci. Okupatorji so proti partizanskim četam organizirali množične vojaške ofenzive, vendar naraščanja partizanskih sil niso mogli ustaviti –  število partizanov je vztrajno naraščalo. Okupator je v odgovor začel z nasilnimi ukrepi – vrstile so se racije in streljanje talcev.

Zakaj ohranjamo spomin na te dogodke? Zakaj je to pomembno? Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi Nemci med drugo svetovno vojno zmagali. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če se jim Slovenci ne bi uprli? Bi morda danes govorili nemško? Bi slovenska beseda in pesmi izginile ter bile pozabljene? Bi Slovenci izginili kot narod?

Naj bo jutrišnji praznik posvečen spominu na vse tiste, ki so se borili za svobodno domovino in so izgubili življenje. Borili so se tudi za našo svobodo.

Mladi raziskovalci zgodovine z mentorico Sanjo Šikovec

Dostopnost