Hiška eksperimentov na Osnovni šoli Ivana Kavčiča

2. Okt. 2015 | Poročila, Šolsko leto 2015-2016

Hiška eksperimentov na Osnovni šoli Ivana Kavčiča

Hiška eksperimentov je po duši popotnik, ki obiskuje kraje po celi Sloveniji in za en dan eno izmed šol spremeni v center znanosti. Cilj takega popotovanja je bila v četrtek, 1. oktobra 2015, naša šola, OŠ Ivana Kavčiča na Izlakah. Obiskali so nas trije predstavniki Hiške eksperimentov s Trubarjeve v Ljubljani.

Otvoritev Hiške je bila ob 8. uri v telovadnici. Pevska zbora sta odpela slovensko himno in Himno Hiške eksperimentov, ki jo je napisal Adi Smolar. Najprej je gospa Andreja Perat , koordinatorka današnjega dne, povedala nekaj besed o Hiši in Hiški eksperimentov. Za tem sta imela kratek pozdravni govor še gospa ravnateljica Tatjana Krautberger ter župan, gospod Matjaž Švagan. Ponosna, da se je Hiška ustavila tudi v zagorski občini, sta nam zaželela dan, poln znanstvenih izkušenj in dogodivščin.

Gospa ravnateljica je dala tudi izjavo za medije: »Veseli smo, da bo naša šola s pomočjo Hiške eksperimentov postala center znanosti ter se za en dan spremenila v velik eksperiment. Priložnost povezati usvajanje znanja prek zabave in igre je izjemna motivacija za učence. Obisk Hiške eksperimentov bo gotovo prijetno in nepozabno doživetje za učence, delavce šole in zunanje obiskovalce.«

Prvo šolsko uro so si učenci od 1. do 4. razreda ogledovali eksperimente na več kot 40 mobilnih napravah v likovni in gospodinjski učilnici. Najbolj so se navduševali nad napravami: pogled v prihodnost, krogla jahač, »zelena sluz«, mala ti in mala jaz.

Znanstvena dogodivščina, imenovana Jajčkologija, je potekala drugo šolsko uro v telovadnici. Videli smo nojevo, kokošje in prepeličje jajce. Učenec, ki se ukvarja z ornitologijo, je vedel, da najmanjše jajce izleže kolibri. Sledili so poskusi. V vodo smo dali surovo in trdo kuhano jajce in obe sta se potopili; ko pa smo dali v vodo sol, se je jajce dvignilo.

Naslednji poskus je bil tak, da smo poskusili jajček spraviti v steklenico z ožjim vratom. V steklenico smo dali prižgano svečo, kisika je zmanjkalo, sveča pa je ugasnila, zato je jajce šlo v steklenico.

Nagelj smo dali v tekoči dušik, na katerega smo dali mrzlo vodo, nagelj je zmrznil. Tudi balon smo dali v tekoči dušik. Balon je bil prazen. Ko smo ga dali iz tekočega dušika, se je spet sam od sebe napihnil.

Videli smo, koliko teže prenesejo štiri polovice jajčnih lupin. Na njih smo dali pladenj in dve polni 1,5-litrski plastenki, ki lupin nista polomili. Zgradili smo tudi most v obliki jajčne lupine, ta eksperiment je bilo mogoče izvesti tudi v eni izmed učilnic.

Naslednji eksperiment lahko izvedemo tudi doma: zavrtimo dve jajci in z vrtenjem ugotovimo, katero je surovo. Jajce, ki se hitreje vrti, je kuhano.

Poskusili smo kuhano jajce postaviti tako, da bo stalo, in uspelo nam je tako, da smo ga razbili. Nato smo to poskusili še s plastičnem jajcem. Nobenem izmed prostovoljcev ni uspelo postaviti jajca tako, da bi mirovalo. Jajce se je prevrnilo, ker je bil v njem pesek in tako se je nagnilo na eno stran in ni bilo pri miru.

Izjave učencev o tem, kaj jim je bilo najbolj všeč pri Jajčkologiji in na delavnicah.

Erik Ocepek, 7. a: Vrtavke.

Alja Drnovšek, 7. a: Frizer za svetlobo.

Miha Iskra, 7. a: Potapljač v plastenki.

Gašper Trdin, 7. a: Neskončnost.

Tanja Stanko, 6. r.: Vsi poskusi z jajci.

Anja, 6. r.: Vse.

Neža, 6. r.: Zmrznjen nagelj.

Nika, 6. r.:  Zamrznjen nagelj.

Iza Žgalin, 6. r.:  Plin.

Matevž, 6. r.:  Ko se je balon znova napihnil.

Gal Lavrin, 6. r.:  Ko se je balon znova napihnil.

Tomaž Resnik, 6. r.:  Zamrznjen nagelj.

Lovro Lavrin, 6. r.:  Krogla jahači.

Žan Jazbec, 7.a:  Eksperiment z dušikom.

Marcel Jekovec, 7. a: Zamrznjen nagelj.

Nika Ravnikar, 7. a:  Zamrznjen nagelj.

Žiga Božič, 7. b:  Eksperiment z dušikom.

Lin Maselj, 7. b: Most.

Maj Kos, 7. b:  Eksperiment z jajčnimi lupinami.

Matija Pavšek, 6. r.:  Tekoči dušik.

Klara Sirk, 6. r.:  Zamrznjen nagelj.

Učenci 8. in 9. razreda smo imeli četrto šolsko uro znanstveni šov z naslovom Plinologija. Sledi kratko poročilo o tem, kaj nam je gospa Andreja povedala in prikazala.

Razlika med kapljevinami in plini: kapljevin ne moremo močno stiskati, pline lahko stiskamo. Eksperiment z raketo: raketa je šla v zrak, voda in šumeče tablete so ostali na mizi.

Potapljanje: ko se potopimo, zrak in voda nad nami pritiskata na nos. Bolijo nas ušesa.

Prižgemo svečko in jo pokrijemo s čašo. Svečka ugasne, ker nima kisika. Ogenj lahko pogasimo z balonom, v katerem je kisik.

Kako pripravimo gasilni aparat: V balon damo šumeče tablete in dodamo vodo, pretresemo. Če zrak previdno »pretočimo« nad ogenj, se seveda ne zgodi nič. Kaj pa, če v posodo pretočimo ogljikov dioksid? Usedel se je na dno posode, če posodo obrnemo in »zlijemo« na svečko, ugasne.

Nevaren eksperiment: dušik ohladimo na -196 stopinj celzija. Pretočimo ga v manjšo posodo. Eksperiment z banano: damo jo na pladenj, jo narežemo na koščke ter nabodemo na izvijač. Damo jo »kuhat« v tekoči dušik. Ko jo vzamemo ven, je banana zmrznjena. Če bi prst dali v tekoči dušik, bi nam bi zmrznil. Če pijemo vroč čaj in dodamo tekoči dušik, se nam nič ne zgodi.

Balon je napolnjen s helijem. Pazi: večina balonov je napolnjenih s posebnim balonskim plinom, ki ni nenevaren, zato tega poskusa ne počni s katerimkoli balonom, ki sili v zrak. Balon s helijem, gre v zrak, saj je helij lažji od zraka. Ko je Andreja vdihnila helij, se ji je glas spremenil, postal je višji.

Izjave učencev o tem, kaj jim je bilo najbolj všeč pri plinologiji.

Nastja Renko, 8. a: Govorjenje s helijem.

Marko Škara, 8. a: Banana, hlajena v dušiku.

Jošt Pišek, 8. b: Eksperiment, v katerem je sodeloval Klemen.

Lara Grošelj, 8. b: Delo s helijem.

Anja Psarn, 8. b: Poskusi z banano.

Gea Stošicki, 9. b: Poskusi s helijem.

Ines Veber, 9. a: Vse delo s helijem.

Tina Strmljan, 9. a.: Nenavadno »vedenje« banane ob stiku s tekočim dušikom.

Kratek intervju z Andrejo Perat, izvajalko znanstvenih šovov

Na koliko šolah ste že bili v teh dveh letih Znanstivala?

Bili smo na šestih šolah, Izlake so letos četrta.

Kolikokrat se vam poskusi ponesrečijo?

Včasih se ponesrečijo, ampak to je del eksperimentiranja.

Kje dobite ideje za eksperimente, razen na spletu?

Dobimo jih v hiši eksperimentov.

Kaj ste po izobrazbi?

Na pedagoški fakulteti sem študirala fiziko in kemijo.

Kateri poskus je otrokom najbolj všeč?

Najbolj jim je všeč poskus s tekočim dušikom.

Na šoli pa so potekale tudi druge delavnice:

• pri turistični so iz recikliranega materiala oblikovali izdelke, povezane s čebelami; uporabili jih bodo za označevanje gozdne čebelarske poti po Izlakah in njihovi okolici;
• v tehniški, ki je imela kar dve skupini, so pletli košarice iz odpadnega časopisnega papirja;
• v likovni so ustvarjali božične verige za božično drevo;
• v kemijski so izdelovali ognjičevo kremo.

Menimo, da smo učenci ta dan na res izviren način nadgrajevali ali izpopolnjevali svoje znanje in zanimanja.

Besedilo in fotografije: Ana, Lavrin, Nives Moneta, Anea Klopčič, Lana Krapež, Žana Grabnar, Domen Kučevič, Gašper Bregant, Žiga Žgalin, Ema Vetršek