V četrtek, 18. maja 2017, smo se z avtobusom odpeljali na grad Bogenšperk. Tam sta nas pričakala kranjski strelec Janez in gospa Ana Maksimila, Valvazorjeva žena. Oborožen strelec nam je povedal, kaj nas čaka danes in v naslednjih desetih letih, če bomo ostali na gradu in sprejeli različne grajske službe. Baronica pa nas je okarala, kako nimamo pokrival, če smo kmečkega stanu. Zgražala se je nad dekleti in učiteljicami v hlačah ter v čevljih z vezalkami. Če pa smo gosposkega rodu, ji ni šlo v glavo, da nimamo lasulj in nismo naličeni, tako fantje kot dekleta. Povedali smo jima, da smo iz sedanjosti.
Nato sta nas popeljala po gradu. Predstavila sta nam različne poklice. Tam smo si ogledali, kakšne obleke so nosili kmetje in graščaki. V Valvazorjevi knjižnici, današnji poročni dvorani, smo igrali tudi na inštrumente. Zanimivo je bilo v muzeju čarovništva ter tiskarski delavnici Janeza Vajkarda Valvazorja, ki ga žal ta dan ni bilo na gradu. Ko smo si ogledali ves grad, smo ugotovili, da nimamo dovoljenj staršev, da ostanemo na gradu in smo se morali posloviti. Z Janezovo obljubo, da pride po nas, v soboto, peš na Izlake, ni bilo nič.
Odpeljali smo se na Vače in šli peš mimo Aleje ustvarjalnosti do povečane kopije vaške situle. Tu smo na kratko obnovili naše znanje zgodovine. Spoznali malo več o Keltih iz železne dobe ter o arheologih in preprostih iskalcih bogastva na teh tleh v 19. stoletju.
Doživeli smo lep dan!
Ana Barlič in Taja Lavrin, 5.a
