V POČASTITEV 23. APRILA – SVETOVNEGA DNEVA KNJIGE in Zasavskih dnevov knjige, smo v petek, 21. 4. 2017, na OŠ Ivana Kavčiča že četrtič priredili Noč knjige.
Odkar je Unesco 23. april razglasil za svetovni dan knjige, ga slavimo po vsem svetu, zadnja leta tudi ponoči. Knjižno ponočevanje so začeli v Nemčiji, ZDA, Veliki Britaniji in na Irskem, izjemno prodorna Noč knjige sorodne srčne krvi od leta 2012 poteka na sosednjem Hrvaškem, leta 2014 pa je v sodelovanju s hrvaškimi kolegi prvič zaživela tudi v Sloveniji in Srbiji.
Ana in Alekseja sta zapisali:
V petek, 21. 4. 2017, smo se vsi učenci, sodelujoči v projektu BRANJE NE POZNA MEJA/ČITANJE NE POZNAJE GRANICE, polni pričakovanja zbrali v šolski knjižnici. JUPIIIII! Noč bomo preživeli v šoli – v knjižnici – med knjigami in junaki s knjižnih polic. STRAH?! Ja, malo pa res. A najprej smo staršem predstavili naše delo v okviru projekta, po njihovem odhodu pa smo se namestili v knjižnici. Pripravili smo si ležišča in pospravili učilnico. Razdelili smo se v dve skupini. Prva je kuhala, druga pa se je igrala družabne igre. Po menjavi smo večerjali palačinke. Skupaj smo pospravili, nato pa se igrali, brali ali pa si ogledali film VELIKI DOBRODUŠNI VELIKAN. Po ogledu smo se pripravljali na lov za zakladom. Pred lovom pa kviz in še dobro, da so bile knjižne police in knjige v naši bližini. S kvizom o avtorjih in njihovih delih pa si je ena skupina pridobila prednost. Ob polnoči smo začeli z iskanjem skritega zaklada. Iskali smo v temi z baterijami. Potem, ko smo vsi uspešno reševali naloge po posameznih postajah, nas je zadnja naloga pripeljala do zbornice, kjer se je skrival zaklad, ki smo si ga razdelili. JA, IN ZA NEKAJ ČASA SMO POSTALI PRAVI UČITELJI. Nato pa smo se pripravili na spanje. Vsi smo lahko brali knjige s svetilkami, dokler nismo zaspali. Zjutraj po zajtrku pa so po nas prišli starši. Ta noč nam bo dolgo ostala v spominu. RES SMO SE IMELI SUPER!!!!
Alekseja Lipovšek 6.b
Noč v knjižnici
Noč v knjižnici je bila zelo zabavna. V šoli smo se zbrali ob 17.50 in začeli s programom.
Najprej je bil na vrsti projekt: BRANJE NE POZNA MEJA/ ČITANJE NE POZNAJE GRANICE. Glavni nastop je že bil, ta pa je bil za starše. Ker sem bila prva na vrsti , sem imela veliko tremo. Program je tekel tekoče, nato pa so starši odšli. Hura! Začeli smo. Imela sem se zelo lepo in najboljši je bil LOV ZA ZAKLADOM. Čeprav smo se malo bali (luči so bile izklopljene – imeli smo samo baterijsko svetilko), je bilo razburljivo. Ob 2.11 smo odšli spat. Za lahko noč nam je knjižničarka prebrala zgodbico Plamenčki sreče, ki nas je zazibala v sanje.
No, moramo vstati. Škoda, da je že konec. Vstali smo ob 7.30, kar je za soboto prezgodaj. Pospravili smo, pojedli zajtrk in se poslovili. Adijo, noč v knjižnici!
Ana Grošelj 5.b
