Dan upora proti okupatorju ohranja spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, osrednje uporniške organizacije Slovencev v 2. svetovni vojni.
6. aprila 1941 so nemški, italijanski in madžarski vojaki napadli Jugoslavijo – začela se je 2. svetovna vojna. Okupator je želel izbrisati naš jezik, kulturo in običaje, vendar se zavedni Slovenci niso dali, zato so 26. aprila 1941 ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda. S tem so vse Slovence pozvali, naj se z orožjem uprejo okupatorjem. Kasneje so še sprejeli program, ki ga imenujemo Temeljne točke Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Predvidevale so boj za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, obnovitev Jugoslavije po vojni in povojno svobodno odločitev Slovencev o ureditvi v Sloveniji.
Tako so že v prvih mesecih okupacije posamezniki začeli odhajati v gozdove, kjer so ustanavljali prve partizanske čete in se začeli pripravljati na oborožen boj z Nemci. Okupatorji so proti partizanskim četam organizirali množične vojaške ofenzive, vendar naraščanja partizanskih sil niso mogli ustaviti – število partizanov je vztrajno naraščalo. Okupator je v odgovor začel z nasilnimi ukrepi – vrstile so se racije in streljanje talcev.
Zakaj ohranjamo spomin na te dogodke? Zakaj je to pomembno? Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi Nemci med drugo svetovno vojno zmagali. Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če se jim Slovenci ne bi uprli? Bi morda danes govorili nemško? Bi slovenska beseda in pesmi izginile ter bile pozabljene? Bi Slovenci izginili kot narod?
Naj bo jutrišnji praznik posvečen spominu na vse tiste, ki so se borili za svobodno domovino in so izgubili življenje. Borili so se tudi za našo svobodo.
Mladi raziskovalci zgodovine z mentorico Sanjo Šikovec
